Telo kot tempelj, umetnost kot dih
Človeško telo je tempelj, v katerem utripa duša in njena mogočna zavest, tista nevidna sila, ki jo um pogosto ne zmore dojeti, a jo srce vedno prepozna. V njem prebivajo spomini, občutja in izkušnje, pa tudi neizčrpni potenciali, ki čakajo, da se skozi življenjsko pot izrazijo v obliki svoje individualnosti.
Moje telo je medij med notranjim in zunanjim svetom. Skozi njegovo občutljivost, gib, dih in dotik se preko barvnih odtenkov rojevajo kompleksne vsebine v obliki abstrakcije. Ko se učim poslušati njegovo govorico, se hkrati predajam vzgibom življenja, ki me vodijo v pristno ustvarjalno stanje.
Likovna umetnost mi je že od otroštva darovala ta občutek popolne prisotnosti. To je trenutek, ko se notranji svet prelije v snovnega in ko telo postane orodje duše, ki skozi roke diha, čuti in udejanja samo sebe. Spominjam se trenutkov, ko sem kot deklica prvič v roke prijela čopič. Barve so se mi razlile pred očmi kot čarovnija, ki sem ji sledila z radovednostjo in tiho predanostjo. Čeprav sem pogostokrat kot opazovalka lebdela zunaj sedanjosti, me je stik z barvami vedno vračal nazaj, v varnost, v prisotnost. Ti zgodnji trenutki so mi že takrat razkrivali, da je telo več kot le fizična oblika, je tempelj življenja.
Ko ustvarjam, ne slikam le z rokami, temveč z vsemi svojimi telesi. Vsako izmed njih nosi svojo vibracijo in spomin, skupaj pa oblikujejo subtilno mrežo zaznav, skozi katero sprejemam informacije. Včasih jih čutim kot pretok svetlobe, drugič kot nežno šepetanje v obliki barv in simbolov, ki jih nato moje telo prevede v gib, v potezo, v sliko. Takrat prostor in čas izgubita pomen, ostane le dih, srčni utrip in občutek predanosti, ki z radostjo prevzame celotno telo.
Moja likovna dela nastajajo v razmerju med telesom in neskončnostjo, med čutnostjo in tišino, kar se izraža skozi tradicionalne, digitalne in mešane slikarske tehnike. Z barvami, linijami in oblikami utelešam tok misli in občutkov, ki se zlivajo v sodobno impresijo, v prostor, kjer se razkrijeta nežnost in milina, a tudi jasnost, drznost in globoka strast. Umetnost zame nikoli ni le vizualna forma, temveč svet, v katerem se duša in telo srečata v ritmu ustvarjalnega dotika.
V svojih delih raziskujem različne plasti abstrakcije, ki se med seboj prelivajo in razkrivajo v vsem kar sem. Svoj umetniški izraz sem razdelila na tri koncepte: Rem, Fluidno in Kozmično abstrakcijo, kjer raziskujem kako se notranji svet preobraža v obliko in kako se red vesolja razodeva skozi poteze čopiča.
Rem abstrakcija odpira vrata v nadrealne prizore, kjer se čas in prostor raztapljata v energiji večne ljubezni. Fluidna abstrakcija prinaša lahkotnost diha, linijo, ki se nikoli ne konča in sledi gibanju življenjske sile. Kozmična abstrakcija razkriva red vesolja, kjer geometrija presega estetsko vrednost in postane simbol harmonije, večnosti ter tihe inteligence obstoja. Likovna dela s katerimi razlagam svoj poetični izraz, pa zajemajo vse elemente znotraj teh izraznih konceptov.
Vsako delo je zapis notranjega procesa, odmev stanj, ki se rojevajo skozi telo in njegova čutila, včasih kot vizija, včasih kot neznano občutenje, ki išče svojo obliko. Slike so kot pripovedi, ki vodijo gledalca od intimnega doživljanja srca do širjav kozmične zavesti, kjer slike niso le slikovite vsebine, temveč povabilo k tihemu opazovanju in kontemplaciji. V njih ni treba iskati pomena, dovolj je prepustiti se toku, ki umirja um, sprošča telo in odpira prostor za stik s svojim telesom.
Srčno si želim, da slike gledalca spomnijo na to kako je to življenje, ki nam je dano mogočno in da telo potrebuje našo pozornost, nežnost in ljubezen, saj je skozi telo in samo skozi telo, mogoče začutiti prisotnost svojega življenja.
Telo je dih umetnosti in umetnost je dih telesa. Ko se skozi barve, gib in občutenje prebudi njuna zaveza, nastane sveti prostor kreacije, trenutek, ko med vidnim in nevidnim zasije novo življenje. Tam se duša spomni izvora, telo pa svoje svetosti. Ko umetnost diha skozi nas, postane vsak vdih tok, vsak gib pesem življenja, vsak dotik povabilo k prisotnosti.
Z Ljubeznijo, Ines